Mnogi poznate poslovni svet. Tam so ključna vprašanja kaj, kdo, kdaj in za koliko (denarja). Gre za vsebino, odgovornost, roke in stroške ali prihodke. Skupina vprašanj se lahko obrne v kakovostno poslovanje, ki je kakovostno zato, ker tako deluje navznoter in navzven. Torej, do udeležencev je proces pošten in pravičen, do kupcev ali prejemnikov pa prav takšen. Vmes je nekaj dobička, ki v bistvu ni dobiček, ampak priložnost za vložek nazaj v vsebino.
Dobro zastavljena kapitalistična gospodarstva delujejo tako, da skušajo podjetnike "prisiliti", da čim več vlagajo v vsebino, in to med procesom samega dela in pri razporejanju t.i. viškov oz. dobička.
Kakovost poslovanja se niža, če se navznoter podirajo poslovni odnosi. Torej, da jih nekdo razdira, oziroma napačno odgovarja na vprašanje "kdo". Gre lahko za napačno kadrovsko politiko, za siljenje v neizvedljivo, za nagajanje nadrejenim iz principa, celo za otročje prepire prav-neprav, če ne celo za načrtno uničevanje, motiviranos povsem drugimi cilji, kot je sama vsebina.
Kakovost poslovanja se niža tudi, če upade kakovost zunanjih odnosov. Seveda je glavni vzrok za to le znižanje kakovosti storitve ali izdelka. Hitro se pokaže! Poštene stranke se začnejo čudno obnašati, poslovnež pa potem išče različne druge prijeme, kako vseeno obdržati izmenjavo. Neredko dobi sekundarne stranke, ki so pripravljene vsebino uporabljati z nižjo kakovostjo, neredko pa gre zgolj za rešitev s preprodajo.
Poslovni svet, neredko tudi upravni, dokaj redko razmišlja o vprašanju zakaj. Zakaj je vzročna vprašalnica, ki je bliže besedi čemu? (pa ni povsem enaka!) in oddaljena od vprašalnice za kaj?. Rekli bi celo, da je razložna beseda, torej se sprašuje po razlogu.
Zakaj nekaj delam, zakaj sem nekje, zakaj storim to ali ono, tistega pa ne. Zakaj se nekaj zgodi, zakaj se meni zgodi. Zakaj gre in zakaj ne. ...
Vsak prizvodni ali intelektualni ali družbeni, ali katerikoli proces, ja, tudi osebni, občasno zaide v težave. Ne govorim za sprotne težave, ki so rešljive, npr. ko kdo od sodelujočih odpade, pa zadevo rešimo tako, da ga nadomesti kdo drug, ali pa, ko je dotedanje koliko treba pretresti in določiti nov toliko; in kakovost ne upade. Tudi nekateri problematični roki so rešljivi. Ne, zdaj govorim o razmerah, ko vsaj na enega (in zadostuje en sam) od zgoraj postavljene četverice vprašanj ni mogoče več odgovoriti: ko kaj nima alternative, in ko čas uide, predvsem pa se vsebina oddaljuje od svojega bistva.
Takrat neredko pride do navidez preproste rešitve: opustiti vse skupaj.
A glej, dejansko so redke zadeve, ki jih je mogoče kar tako opustiti. V življenju sploh, A tudi v poslovnem svetu, sploh pa v tistem poslovnem svetu, ki smo ga prej nakazali v smislu kakovostnega poslovanja.
Dejanske rešitve v takih primerih so lahko le, da si - ne takrat, ko težave nastopijo - ampak danes, prav danes, in neprestano odgovarjamo na vprašanje zakaj?.