Ker so težave del vsakdanjega in malo manj vsakdanjega življenja, se z njimi splača še in še ukvarjati. To seveda ne pomeni, da se vrtiš v krogu in jih tako še poglabljaš, niti to, da jih v neskončnost znanstveno analiziraš in se tako na videz suvereno oddaljiš v sterilnost. Težave je najbolj smiselno jemati samo življenjsko.
Vsak pojav na svetu se da na nek način izmeriti, nekako kategorizirati. Če že ne objektivno, pa vsaj subjektivno. Tudi težave, in to je očitno v naravi človeka. Prav dobro veš, da so nekatere večje, druge manjše, večina pa tam nekje srednjih. Povsem jasno je hkrati, da so trenutne težave skoraj vedno nadpovprečno težke, teža pa se zmanjšuje s časovno oddaljenostjo ne glede na njihovo dejansko težavnost v njihovem času. Zaključiš lahko, da je mera za težave močno odvisna od časa.
Odvisnost od časa ima čudovito lastnost, ki jo je prav smiselno uporabiti v drugo smer: pri reševanju težav ali njihovem preprečevanju. Nazajglede so tako so že stari vedeli, da čas ozdravi rane. Seveda ta čas mora vsebovati zadostno mero resnice in notranjega soočanja dejanskosti iz preteklosti na eni in danega trenutka na drugi strani. Predvsem pa notranje odprtosti do teh procesov - ki so prav tako notranji - in prepuščanja, da tečejo kakor jim je življenje samo utesalo pot. Vsako nasilje nad lastno notranjostjo, predvsem siljenje k pozabi, se ti lahko maščuje s še večjimi težavami.
Podobno je - če ne še bolj pomembno - s težavami v prihodnosti. Boljša preventiva kot kurativa, so nas učili. Ampak spet v skrajno življenjski dejanskosti, sicer prav lahko zaplavaš v lažno breztežavno blaženost, ki je pa morda ena najhujših možnih težav - zate in za okolico. Tudi težave so torej ekološke, odnosnostne.
Vsekakor je smiselno, da se zavedaš, kolikšna oddaljenost od težav iz preteklosti ali morebitnih težav v prihodnosti je še življenjsko sprejemljiva. Torej, ker težave vsekakor so in bodo, in se temu ne moreš izogniti, je potrebno že danes izmeriti in potem vsak trenutek sproti - verjetno izkustveno - koliko težav si lahko privoščiš po svojih neumnostih, da te tudi tiste iz okolja ne bodo vrgle iz tira, ko bodo itak same prišle. Hkrati pa, da te ne bo uspavala breztežavna lažnost sveta, ki se ti kot taka v mnogih obrazih sedanjosti hoče kazati.