Oba pojma segata v prihodnost, v nekaj, kar bi morda lahko bilo, morda pa tudi ne. V obeh primerih gre za močno subjektivnost človeka, ki bodisi verjame ali pa si želi. Na videz ni razlike, in razlike prav tako skoraj ni, če se tisto, kar si človek želi ali v kar verjame, zgodi ali uresniči.
Bistvena razlika pa je, če se ne zgodi. Pravzaprav je neuresničitev temeljni preizkus človekove subjektivne drže ob verovanju ali želji. Namreč: če nekaj verjameš, pa se ne zgodi, ostaneš kot človek odprt. Če pa se ne zgodi tisto, kar si želiš, se v človeku zgodi notranji razcep, ki povzroči ne le jezo in druga podobna težka čustva, ampak v težjih primerih predvsem naraščanje laži - predvsem laži samemu sebi.