Ubogljivost

Ubogati je veliko bolj preprosto kot ne ubogati. Pustiti se drugim, da te vodijo, da ti narekujejo življenjske odločitve; lagodna neodgovornost! To delajo živalski mladiči in prav tako majhni otroci v polnem zaupanju do roditeljev. Če se kaj hudega zgodi otroku, se v bistvu zgodi staršu. Strokovnjaki bi najbrž rekli, da so do odraščajoče dobe starši in otroci isto duhovno bitje. Seveda, otroška ubogljivost je potrebna in koristna, predvsem pa praktična.

Ne ubogati pomeni biti odgovoren. Pomeni, da smo dali sočloveku, ki nam je nekaj ukazal, odgovor. Zato se reče od-govornost.

Fascinantnost v znanosti

Javnosti je v splošnem nagnjena, da v znanosti opazi fascinantne stvari. Strah vzbujajoči problemi ali dosežki v nepredstavljivo presežnih številkah so običajno odlično medijsko podprti od vsega začetka. Odlične, bolj kot resnične prostorske simulacije, napovedi pričakovanih rešitev, analize samih modelov in metod, izjemne vsote vloženega denarja in podobne poteze dvigujejo v javnosti vrednost sodelujočih in rezultatov. Družbeno-komunikacijske pojave, povezane s fascinantno znanostjo, se povratno s pridom uporablja za povečevanje obsega finančne podpore. A fascinantnost obstaja zgolj na obrobju. Lahko bi karikirali: samo ekstremno majhno ali ekstremno veliko je pomembno. Vse ostalo ne potegne. Po načelu discipliniranega skepticizma tudi ni dovoljeno prestopati meja obstoječih paradigm, ki se vse bolj tiščijo v obravnavo robnih primerov pojavov.

Dolg do narave

Kljub temu, da sta neposredna občutljivost organizmov in smotrnost narave dejansko samolastni moralni vrednoti, in je antropocentrizem mogoče na tej podlagi presegati, je dejstvo, da naravi ne moremo pripisati moralne ali absolutne samolastne vrednosti. Kot vrednota za človeka obstaja zaradi uporabne, estetske in domovinske vrednosti ali vrednosti v smislu netranscendentne svetosti. Naravi ničesar ne dolgujemo.

Zmagovalec zmaga

V družbenopolitičnih procesih volilci očitno ne sledijo vsebini ampak hodijo za zmagovalci. Kdor ljudi
prepriča, da je zmagovalec še preden resnično zmaga, mu je zmaga zagotovljena.

Zamenjava sogovornika s podobo

Veliko gorja na svetu naredi komunikacija, v kateri sogovornika zamenjamo za svojo podobo o sogovorniku.

Bone voluntatis

Pot za razvoj osebnih talentov je bone voluntatis. Preprost prevajalec bi ta izraz poslovenil dobra volja, a zgodovina kaže na globlji smisel. Najprej: nikakor ne gre za dobrovoljčke. Potem ne gre za trdnost ali celo trdost volje. Niti ne gre za pasivno voljnost. Bistvo bone voluntatis je prostovoljna dejavna svoboda. Odpreti oči in ušesa in prisluhniti svetu, osvoboditi se podob o znanju in neznanju, podob o uspešnem ali strašnem, podob o dobrem in zlu, podob o vsem.

Posameznik razvija tuje talente

Učenje v informacijski dobi je postalo surovo tekmovanje. Kdo bo boljši. Kdo bo uspešnejši. Gotovo je, da so nekateri bolj talentirani kot drugi. Vendar smo to dejstvo zlorabili. Manjka namreč dodatek, da je vsak človek talentiran za kakšno področje in v prav zadostni meri lahko prispeva k svojemu in skupnemu razvoju. Le odkriti ga mora. Žal mnogi trmasto razvijajo talente, ki niso njihovi, talente, ki jih občudujejo na lastnih podobah o drugih. Tako uničujejo sebe in bližnjo okolico. Prej ali slej propadejo, ostanejo pa tudi žrtve in zgledi. Negativni zgledi.

Pogovo s podobo

Ljudje si v času informatike vse bolj čudno razlagamo nekatere popolnoma vsakdanje stvari. Zdi se, kot da si hočemo življenje zaplesti in kot da ne maramo preprostosti. Tekma z drugimi se zdi nujna, a hkrati brez upa zmage, saj se stalno zavedamo, da so drugi boljši. Pravzaprav se ne zavedamo, ampak zaradi pomanjkanja prave komunikacije vzpostavljamo zavedanje z lastnimi podobami o uspešnih drugih, namesto da bi vzpostavljali stike z običajnimi drugimi. In te podobe o drugih so v naših očeh uspešne. Stvar gre celo tako daleč, da mnogi, predvsem javne osebe, ta komunikacijski negativizem s pridom izkoriščajo: o sebi ustvarijo famo odličnosti, uspešnosti, sreče.