26. okt. 2012

Kriza

Kriza. Etična, družbena, gospodarska, okoljska, kulturna. Osebna. Kriza, morda najbolj pogosto javno uporabljen izraz, zveneča enako v vseh jezikih, ki jo poznajo.
Kriza krize. Z drugo besedo: brezishodnost; slepa ulica; apatija bo­‑že‑nekako. Množica analiz, množica refleksij o napakah in verjetnih napakah preteklosti, ki so podložene pod sedanji kritični trenutek. Najbolj kritični seveda. Ustvarjanje občutka, da se strašno dela.
Posamezni predlogi rešitve, ki se morda nakazujejo, se utopijo v množici misli drugih, ki so, ali pa še pogosteje niso, niti približno usmerjene v rešitev. Nosijo le fasado, le naziv, ki zavede, le modeli iz iste v krizo vodeče zgodbe, le površinski zdi‑se‑mi brez jedra. V avtoritarnem sistemu bi monarh udaril po mizi. Religije bi postavile nove zapovedi. Socialistični sistemi bi navzdol povprečili socialo. Demokracije pa v svoji demokratičnosti ostane demokratična. Večina zmaga. Množica zmaga. Kriza krize krizo zmaguje.